Begin at the beginning and go on till you come to the end; then stop. Lewis Carroll

Z zgodbo o IVF in neplodnosti je najbolje začeti na začetku, saj se tam znajdemo vsi in se boste tako najlažje vživeli.

Po nekaj letih zveze, zaroki in poroki je bil počasi čas za razmislek o otrocih. Klasika. No, ne toliko razmislek, oba sva vedela, da jih želiva imeti. Kar je bilo za vnaprej nekoliko v pomoč, saj je fino, da najprej pri sebi razčistiš, kako pomembno je zate osebno imeti otroke in kaj bi bil pripravljen za to storiti, česa pa mogoče ne. Ampak, nazaj na rdečo nit. Štiri mesece po poroki sva šla na poročno potovanje, safari v Tanzaniji. Takrat ne bi bilo idealno, da bi bila že noseča, tudi zaradi vseh cepljenj pred potovanjem. Greva, prideva nazaj. Zdaj bi pa počasi lahko začela »delati na tem«? »A ne bi najprej poiskala parcele za hišo?« reče tavečja polovica.

Meni se ne zdi pametno odlašati. »Ne no, brezveze. Saj imava kje biti, pa nisva več stara 20, kaj če se kaj zakomplicira, vsaj začniva.«

Nikoli nisem imela predstave, da bo uspelo prvi mesec. Čeprav osebno poznam ljudi, ki jim je, in čeprav nisva imela nobenih znanih zdravstvenih težav, jaz pa sem bila stara 29 let, kar je tudi še precej idealno. Ko mi je tako prvi mesec zamujala menstruacija in sem pomislila, da mogoče je pa res uspelo v prvo, sem bila kar malo šokirana. A kar tako? Žal ne, ne tisti mesec, ne naslednji, ne v pol leta. Tudi ni bilo zadnjič, da sem se prehitro veselila, nikakor ne.

Krav’ca, ki nama je manjkala za v štal’co, se očitno ni pridno pasla na domačem travniku, ampak je bila bolj podobna planincem, ki se novembra v gosti megli izgubijo na Veliki planini, tako da sva jo iskala še leto in pol.

Nadaljevanje prihodnjič

P. S.
Imam pa na tem mestu za bralce prošnjo v imenu vseh, ki jim ne uspe ravno prvi mesec: lepo prosim, ne sprašujte parov, kdaj bodo pa oni imeli otroke. Ne, enostavno ne. Ni važno, kako zelo veste, da si otrok želijo, pa da so videti zdravi, pa nooooo, saj zdaj sta se pa še poročila, pa saj prijatelje pa res lahko vprašaš… NE. Mogoče, resnično mogoče obstaja ena izjema, bodoči stari starši. Drugače pa resnično ne. S tem vprašanjem pare s težavami enostavno prisilite, da vam ali razlagajo svoje težave, česar očitno (še) niso pripravljeni storiti; ali da vam lažejo ali preusmerjajo pogovor. Po možnosti pred zbrano druščino ali na družinskih slavjih.
Zato: ugriznite se v jezik, uščipnite se, karkoli je pač treba, da tega ne izjavite. Ljudje vam bodo hvaležni.